Krepimo družbeno odpornost Evrope

Spoštovanje pravne države in boj proti korupciji

Ruska vojna proti Ukrajini nas opominja, da moramo braniti svojo težko priborjeno demokracijo in svoboščine. Vsaka generacija Evropejcev mora prispevati h krepitvi odpornosti evropske demokracije in obnavljati obljubo evropskega mirovnega projekta.

Pravna država – svoboda, pravičnost, enakost

Pravna država je temelj naše Unije. Letno poročilo o pravni državi spremlja spremembe, tako pozitivne kot negativne, na področju pravne države v državah članicah.

Poročilo iz leta 2023 kaže na pozitiven trend, vendar hkrati ugotavlja, da je za izvedbo nekaterih reform potrebno več časa.

Učinkovite protikorupcijske politike

Komisija je maja 2023 sprejela odločne ukrepe za boj proti korupciji v EU in uskladitev pravil EU o opredelitvah kaznivih dejanj korupcije in kaznih zanje. Cilj je:

• zagotoviti visoke standarde za boj proti vsem vrstam kaznivih dejanj korupcije;
• izboljšati izvrševanje teh standardov;
• v državah članicah vzpostaviti strukture, ki bi bolje preprečevale korupcijo.

Komisija je predlagala tudi nov poseben režim sankcij za boj proti hudim kaznivim dejanjem korupcije po vsem svetu.

Predlog za ustanovitev medinstitucionalnega organa za etiko

Komisija je junija 2023 predlagala ustanovitev medinstitucionalnega organa za etiko. Tako bodo vzpostavljeni skupni standardi za etično ravnanje članov in članic institucij EU ter formalni mehanizem za usklajevanje in izmenjavo mnenj o etičnih zahtevah med institucijami.

Spodbujanje novih oblik demokratičnega udejstvovanja

Udejstvovanje državljanov

Komisija na podlagi rezultatov Konference o prihodnosti Evrope, prelomnega primera participativne demokracije, ukrepa na podlagi priporočil državljanov in državljank.

V okviru novo uvedenih državljanskih forumov okoli 150 naključno izbranih državljanov in državljank izrazi svoje mnenje o nekaterih ključnih predlogih Komisije. Posebna pozornost je namenjena mlajši generaciji in njeni ključni vlogi pri oblikovanju prihodnosti.

Sto evropskih državljanskih pobud

Komisija je 18. aprila 2023 sprejela prijavo 100. evropske državljanske pobude z naslovom Povežimo vse evropske prestolnice in ljudi z železniškim omrežjem visokih hitrosti. Evropske državljanske pobude so že od njihove uvedbe leta 2012 učinkovit instrument participativne demokracije, v okviru katerega se je za različne predloge zbralo več kot 17 milijonov podpisov.

Oblikovanje Unije enakosti

Komisija ostaja zavezana družbi, v kateri ima vsakdo enake možnosti za uspeh. Vsakdo mora imeti možnost, da svobodno izraža svojo individualnost, pove svoje mnenje, živi svoje versko prepričanje in odloča o izbiri partnerja ali partnerice.

Enakost spolov

V strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 je poudarjen pomen spodbujanja uspešne družbe in gospodarstva, v katerih velja enakost spolov. V tem smislu smo predstavili predloge za:

• zaščito in krepitev pravic družin v čezmejnih primerih; 
• krepitev uporabe načela enakega plačila za enako delo moških in žensk, da bi plačna vrzel med spoloma končno pristala na smetišču zgodovine;
• izkoreninjenje nasilja na podlagi spola.

Izkoreninjenje nasilja nad ženskami

EU je 1. junija 2023, sedem let po tem, ko je Komisija to predlagala, končno pristopila k Istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Trenutno potekajo pogajanja o minimalnih standardih v pravu EU za:

• inkriminacijo nekaterih oblik nasilja na podlagi spola;
• izboljšanje dostopa do pravnega varstva, zaščite in podpore za žrtve;
• zagotavljanje usklajevanja med ustreznimi službami;
• preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj.

Pravice LGBTIQ oseb

Kot je predvideno v strategiji za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025, je Komisija decembra 2022 predstavila predlog za okrepitev organov za enakost v boju proti diskriminaciji, in sicer z določitvijo minimalnih standardov v zvezi z njihovim mandatom, pooblastili, nalogami, viri in neodvisnostjo.

Boj proti rasizmu

Komisija je v okviru akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025:

• pozvala države članice, naj do konca leta 2022 sprejmejo nacionalne akcijske načrte za boj proti rasizmu;
• pozvala države članice, naj oblikujejo nacionalne strategije za boj proti antisemitizmu;
• ocenila nacionalne okvire za Rome;
• imenovala novega koordinatorja za boj proti sovraštvu do muslimanov.

Sveženj ukrepov za zaposlovanje invalidov

Invalidi so kot vsi drugi upravičeni do polnega sodelovanja na vseh življenjskih področjih. Sveženj ukrepov o zaposlovanju invalidov, predstavljen septembra 2022, podpira države članice pri:

• spodbujanju socialne vključenosti;
• boju proti revščini;
• krepitvi spretnosti in kompetenc invalidov.

Komisija je septembra 2023 predstavila predlog za uvedbo evropske kartice ugodnosti za invalide, ki naj bi zagotovila čezmejno priznavanje statusa invalidnosti. S tem bi olajšali kratkoročno bivanje v drugih državah članicah, in sicer z zagotavljanjem enakih pravic dostopa do posebnih pogojev ali prednostne obravnave pri storitvah po vsej EU, kot jih imajo državljani in državljanke matične države članice.

Krepitev odpornosti in zaščita državljanov EU

V okviru evropske varnostne unije si EU prizadeva zaščititi vse svoje državljane in podjetja, tako na spletu kot zunaj njega. Od julija 2020 je bil dosežen znaten napredek, ki je okrepil štiri stebre strategije.

Akt o kibernetski solidarnosti

Cilj predlaganega akta o kibernetski solidarnosti je okrepiti sodelovanje znotraj Unije v boju proti kibernetskim grožnjam z naslednjimi ukrepi:

• izboljšanje odkrivanja groženj in ozaveščenosti o njih;
• krepitev pripravljenosti kritičnih subjektov;
• izboljšanje usklajenega kriznega upravljanja in zmogljivosti odzivanja v državah članicah.

Strategija EU za pomorsko varnost         

Komisija je marca 2023 predstavila posodobljeno strategijo EU za pomorsko varnost, v kateri je predlagala ukrepe za izboljšanje pomorske varnosti, vključno s:

• pomorskimi vajami na ravni EU;
• boljšimi operacijami obalnih straž;
• okrepljenimi varnostnimi inšpekcijskimi pregledi v pristaniščih EU, da bi spodbudili tesnejše sodelovanje s partnerji, kot je NATO, za ohranjanje reda na morju, ki temelji na pravilih.

Vesoljska strategija EU za varnost in obrambo

Vesoljska strategija EU za varnost in obrambo odraža zavedanje EU, da je vesolje sporno strateško področje. Njeni cilji so naslednji:

• zaščita vesoljskih sredstev EU, kot so sateliti;
• odvračanje od sovražnih dejavnosti v vesolju, kot je vohunjenje;
• krepitev strateške avtonomije EU.

Povečanje odpornosti na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek

Rezervo letal za gašenje požarov v okviru rescEU smo pred poletjem podvojili ter zdaj vključuje 24 letal in štiri helikopterje iz desetih držav članic. EU je leta 2023 prek mehanizma EU na področju civilne zaščite mobilizirala na stotine gasilcev, vozil in letal za množične požare v Evropi in za izkazovanje solidarnosti z našimi mednarodnimi partnerji, kot je Kanada. Poleg tega je Komisija leta 2022 pripravila akcijski načrt za preprečevanje požarov v naravi.

Prav tako je februarja 2023 sprejela priporočilo in sporočilo za določitev skupnih ciljev za krepitev evropske odpornosti na nesreče na področju civilne zaščite. To vključuje načine, kako se evropske države bolje pripravi na naravne nesreče, vključno s potresi, poplavami in gozdnimi požari. 

Premagovanje pandemije in oblikovanje zdravstvene unije

COVID-19

5. maja 2023 je bil uradno razglašen konec svetovne pandemije COVID-19. Naš močan duh vzdržljivosti, solidarnosti in usklajevanja ter naše globoko zaupanje in obsežne naložbe v znanost in inovacije so nam omogočili, da premagamo to krizo brez primere.

Strategija EU za cepiva

Strategija EU za cepiva je prinesla izjemne rezultate, saj je bilo več kot 70 % prebivalcev EU polno cepljenih proti COVID-19.

Prek mreže proizvajalcev cepiv EU FAB, ki omogoča stalno zmogljivost za proizvodnjo od 500 do 700 milijonov odmerkov cepiva letno, lahko zagotovimo, da bodo hitro na voljo cepiva za obvladovanje morebitnih prihodnjih kriz. Še naprej smo zavezani zagotavljanju, da so cepiva dostopna po vsem svetu. Od decembra 2020 je bilo skoraj 2,5 milijarde odmerkov cepiv proti COVID-19 izvoženih v 168 držav.

Evropsko digitalno covidno potrdilo

Evropsko digitalno covidno potrdilo je državljanom in državljankam omogočilo varno in prosto gibanje po Evropski uniji, ko so države članice med pandemijo uvedle omejitve potovanj. Od njegove uvedbe leta 2021 je bilo v EU izdanih več kot 2,3 milijarde potrdil. Na podlagi tega uspeha je Svetovna zdravstvena organizacija junija 2023 prevzela sistem EU za digitalno covidno potrdilo, da bi vzpostavila globalni sistem, ki bo pomagal zaščititi ljudi po vsem svetu pred sedanjimi in prihodnjimi grožnjami za zdravje.

Evropska zdravstvena unija

V preteklem letu so se nadaljevala prizadevanja za izgradnjo močne evropske zdravstvene unije za boljše varovanje zdravja naših državljanov. EU in njenim državam članicam omogoča boljše preprečevanje in obvladovanje prihodnjih pandemij ter izboljšanje odpornosti evropskih zdravstvenih sistemov. 

Evropski načrt za boj proti raku

Leta 2020 je bilo v EU zabeleženih več kot 2,7 milijona diagnoz raka in 1,3 milijona smrti zaradi raka. Načrt za boj proti raku je doslej najcelovitejša pobuda EU na tem področju, za katero so namenjena sredstva v višini 4 milijard evrov. V okviru načrta je bil septembra 2022 uveden nov znanstveno utemeljen pristop k presejalnim pregledom za odkrivanje raka, leta 2023 pa se je začela nova evropska pobuda za slikanje raka, da bi izkoristili moč podatkov in digitalnih tehnologij za boljše odkrivanje in zdravljenje raka.

Revizija zakonodaje o zdravilih

Aprila 2023 je bil evropski zdravstveni uniji dodan eden ključnih stebrov – najobsežnejša revizija zakonodaje o zdravilih v zadnjih dveh desetletjih. Njen cilj je ustvariti enotni trg za zdravila s spodbujanjem boljše razpoložljivosti, dosegljivosti in cenovne dostopnosti zdravil, hkrati pa spodbujati inovacije in konkurenčnost farmacevtske industrije EU.

Prvi celovit pristop EU k duševnemu zdravju

Junija 2023 smo predstavili prvi celovit pristop EU k duševnemu zdravju, ki odraža priporočila državljanov in državljank s Konference o prihodnosti Evrope in je odgovor na pozive Evropskega parlamenta k odločnejšemu ukrepanju na področju duševnega zdravja. Pristop prinaša pobude za spodbujanje dobrega duševnega zdravja s posebnim poudarkom na otrocih in mladih. Komisija bo z 20 vodilnimi pobudami in finančnimi sredstvi EU v višini 1,2 milijarde evrov državam članicam pomagala pri tem, da ljudi in njihovo duševno zdravje postavijo na prvo mesto.

Vzpostavitev trajnostnega in pravičnega migracijskega sistema

Komisija želi z novim paktom o migracijah in azilu okrepiti in povezati ključne politike EU na področju migracij, azila in upravljanja meja. Dogovor o celovitem sklopu reform na področju azila in migracij, o katerih trenutno potekajo pogajanja, je zato ključnega pomena. 

Preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej

Komisija je 19. decembra 2022 predlagala okrepitev pravil za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej.

Posodobljena pravila bodo organom kazenskega pregona in pravosodnim organom olajšala preiskovanje in pregon novih oblik izkoriščanja ter pomagala pri odkrivanju in podpiranju žrtev.

Migracija kvalificirane delovne sile

Razvoj zakonitih poti prispeva k zmanjševanju nedovoljenih migracij in lahko pomaga okrepiti evropska gospodarstva. Komisija je zato oktobra 2022 vzpostavila prvo vseevropsko platformo, katere cilj je povečati privlačnost EU za državljane tretjih držav, ki iščejo zaposlitvene možnosti v EU. Delodajalcem v EU bo pomagala najti talente, ki jih potrebujejo, in obenem zagotavljala dostojne delovne pogoje.

Komisija je januarja 2023 vzpostavila tudi platformo za delovne migracije, da bi pospešila migracije kvalificirane delovne sile iz tretjih držav v EU ter zagotovila, da se te migracije dobro upravljajo in so usmerjene tja, kjer obstajajo potrebe po delovni sili in spretnostih.

Odziv na humanitarni poziv

Poleg podpore Ukrajini brez primere je Evropska komisija še naprej zagotavljala humanitarno pomoč po vsem svetu tistim, ki jo najbolj potrebujejo. V preteklem letu je že tako rekordno visoka raven humanitarnih potreb po vsem svetu le še naraščala. Države članice so skupaj s Komisijo napovedale začetno humanitarno financiranje v višini 8,4 milijarde evrov za leto 2023 kot konkreten izraz svetovne solidarnosti in vodilne vloge EU pri humanitarnem delovanju.

Dokumenti