Vlagamo v blaginjo Evrope

Rusija ni začela vojne le proti Ukrajini, temveč z izkoriščanjem oskrbe z energijo kot orožja tudi proti evropskemu gospodarstvu. Z načrtom REPowerEU odpravljamo svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv ter ponovno pridobivamo in zagotavljamo dolgoročno in trajnostno energetsko neodvisnost Evrope.

To je bil skupen evropski podvig. Države članice so med seboj sodelovale, da bi zagotovile, da je vsaka država ustrezno oskrbljena s plinom, EU pa si je prizadevala za diverzifikacijo oskrbe z energijo po dostopnih cenah.

Prihranki energije v EU

Energetska platforma EU

Komisija je tudi vzpostavila energetsko platformo EU, da bi organizirala prvi skupni nakup plina za države članice doslej, skupaj z Gruzijo, Moldavijo, Ukrajino in državami Zahodnega Balkana. Ta skupni nakup nam je prvič omogočil, da uporabimo naš skupni politični in tržni vpliv za okrepitev pogajalske moči ter zagotovitev dobave plina in UZP z združitvijo povpraševanja in privabljanjem dobaviteljev.

Na področju energije iz obnovljivih virov kot ključnega stebra načrta REPowerEU je bil med energetsko krizo dosežen znaten napredek, saj se je dodatno uvajanje obnovljivih virov energije leta 2022 po vsej EU podvojilo.

Naša strategija za sončno energijo je namenjena dodatni pospešitvi uvajanja fotovoltaične energije, medtem ko je EU na čelu razvoja svetovne ekonomije vodika, pri čemer pripravlja sveženj o razogljičenju vodika in plina.

Komisija je 1. februarja 2023 predstavila industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, da bi ohranila tempo v tekmi za doseganje neto ničelne stopnje emisij in okrepila konkurenčnost industrije EU.

Marca so bile uvedene tri ključne pobude, ki podpirajo industrijski načrt v okviru zelenega dogovora:

• evropski akt o kritičnih surovinah
• akt o neto ničelni industriji
• reforma zasnove trga z električno energijo

Prav tako se še naprej borimo za obnovo narave po vsej Evropski uniji, npr. z nedavno predlaganimi pravili o obnovi narave in akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal. V tem času smo sprejeli tudi zakonodajo EU o krčenju gozdov, s katero bomo preprečili, da bi netrajnostni proizvodi dosegli naše trgovske police, in napredovali pri doseganju ciljev svežnja „Pripravljeni na 55“.

Ta prehod bo seveda vplival na kmete in podeželske skupnosti. Skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2023–2027, ki je začela veljati na začetku leta, bo podpirala kmete pri proizvodnji varne, kakovostne in trajnostne hrane, hkrati pa bo ohranila vitalnost in raznolikost podeželskih skupnosti.

Digitalne inovacije bliskovito preoblikujejo naše gospodarstvo, ampak EU drži tempo. Smo sredi revolucije umetne inteligence, zato je Komisija že aprila 2021 predstavila akt o umetni inteligenci. S tem bo zagotovila, da bodo umetnointeligenčni sistemi v EU varni, pregledni, etični, nepristranski in pod človeškim nadzorom.

Evropski parlament in države članice EU so marca dosegli dogovor o evropskem aktu o čipih, Svet pa je uredbo o okrepitvi evropskega polprevodniškega ekosistema uradno odobril konec julija. Na področju podatkov, ki so gonilna sila evropskega digitalnega gospodarstva, si z evropsko strategijo za podatke prizadevamo, da bi bila EU na čelu podatkovne družbe. Na področju gospodarstva je Komisija v zadnjem letu predstavila tudi dva nova predloga, s katerima bodo plačila in širši finančni sektor zakorakali v digitalno dobo.

Vlagamo v mikroelektroniko

Še en mejnik je bil dosežen novembra 2022, ko so spletne platforme z začetkom veljavnosti akta o digitalnih storitvah prevzele večjo odgovornost za zmanjševanje škode in zaščito pravic uporabnikov. Za izvrševanje tega akta je Komisija aprila 2023 ustanovila Evropski center za algoritemsko preglednost (ECAT), ki ga gosti Skupno raziskovalno središče Komisije. 

Istega meseca sta se z izvrševanjem akta o digitalnih trgih povečali pravičnost in tekmovalnost na digitalnih trgih.

Letos smo praznovali 30. obletnico enotnega trga, ki je temelj trajne konkurenčnosti Evrope. Komisija je marca predstavila nov dolgoročni pristop k temu, kako lahko EU gradi na svojih prednostih s spodbujanjem uspešnih podjetij, ki bodo na svetovnem trgu lahko konkurirala s privlačnimi delovnimi mesti in določala svetovne standarde.

Letos smo predlagali tudi druge načine, kako podpirati in nadalje krepiti enotni trg. Maja smo predlagali najcelovitejšo in najambicioznejšo reformo carinske unije od njene ustanovitve leta 1968. Mesec dni prej smo predlagali nova pravila o patentih, ki bodo prispevala k oblikovanju preglednejšega, učinkovitejšega okvira za pravice intelektualne lastnine, ki bo kos izzivom prihodnosti.

Gospodarstvo EU sredi zaporednih gospodarskih pretresov zadnjih let še naprej dokazuje, da je izjemno odporno. Leta 2022 je rast okrevala za kar 3,4 %. K ekspanziji je prispeval trden trg dela, saj je stopnja brezposelnosti dosegla rekordno nizko raven, zaposlenost pa se je povečala. To je v veliki meri zasluga odločnih ukrepov, ki so jih sprejele EU in njene države članice. 

Naš edinstveni evropski model daje prednost tako trgovinskim priložnostim kot tudi družbeni blaginji, pri čemer postavlja ljudi v središče našega gospodarstva. V ta namen in ker trdno verjamemo v moč socialnega dialoga, smo predlagali ukrepe, ki krepijo socialni dialog tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. Hkrati moramo zagotoviti, da bodo naše socialnovarstvene mreže ustrezale svojemu namenu. Zato smo predložili priporočila za zagotovitev ustreznega minimalnega dohodka v vseh državah članicah EU.

Vse to temelji na potrebi Evrope po velikih naložbah v vseživljenjsko učenje, ki je bistveno za uspeh zelenega, digitalnega in demografskega prehoda. Zato smo leto 2023 razglasili za evropsko leto spretnosti, za katero so države članice namenile sredstva EU v višini približno 65 milijard evrov.

Pakt za spretnosti – združevanje javnih in zasebnih organizacij

V letih 2022 in 2023 so se začele naše skupne evropske naložbe v okviru instrumenta NextGenerationEU v višini 800 milijard evrov z oprijemljivimi projekti na terenu in ciljem, da izgradimo trajnostno, odporno in konkurenčno Evropo ter zagotovimo blaginjo za vse Evropejke in Evropejce.

Kaj se dogaja v posameznih državah članicah

EU ima še naprej ključno vlogo pri izgradnji svetovnega gospodarstva za vse, ki je odporno, trajnostno in raste. Komisija s strategijo Global Gateway, 300 milijard evrov vrednim načrtom za trajnostne naložbe po vsem svetu, podpira infrastrukturne projekte najvišje kakovosti, ki prinašajo delovna mesta, spodbujajo trajno rast in ustvarjajo vrednost na lokalni ravni.

Prvi mejnik v okviru strategije Global Gateway je bil naložbeni sveženj Afrika-Evropa. Polovica začetnih naložb strategije Global Gateway v višini približno 150 milijard evrov je namenjena spodbujanju sodelovanja z afriškimi partnerji. Od takrat smo začeli izvajati strategijo Global Gateway v Aziji in Pacifiku ter v Latinski Ameriki in na Karibih, kjer je predsednica Ursula von der Leyen napovedala, da bodo EU in njene države članice vložile več kot 45 milijard evrov.

Sveti za trgovino in tehnologijo

V duhu mednarodnega sodelovanja je EU ustanovila sveta za trgovino in tehnologijo z ZDA in Indijo z namenom spodbujanja produktivnih partnerstev in reševanja skupnih izzivov.

Svetovna trgovina

Kljub pretresu na področju dobavnih verig, ki sta ga povzročili pandemija in ruska vojna agresija proti Ukrajini, smo napredovali pri spodbujanju trgovinske odprtosti s konkretnimi dosežki pri sodelovanju s ključnimi trgovinskimi partnerji. Tako so bila uspešno zaključena pogajanja o prostotrgovinskih sporazumih s Čilom in Novo Zelandijo, nadaljevala pa so se pogajanja z Avstralijo, Mercosurjem, Mehiko, Indijo in Indonezijo.

Gospodarska varnost

Komisija in visoki predstavnik sta 20. junija predstavila novo evropsko strategijo za gospodarsko varnost. Strategija je osredotočena na zmanjševanje tveganj, ki izhajajo iz določenih gospodarskih tokov v kontekstu povečanih geopolitičnih napetosti in pospešenih tehnoloških premikov, ob ohranjanju najvišje ravni gospodarske odprtosti in dinamike.

^{Izjava o omejitvi odgovornosti: podatki na tej strani so bili nazadnje posodobljeni 8. septembra 2023.}