Branimo mir v Evropi

4. marca 2022, komaj nekaj dni po začetku ruske invazije, je EU prvič v zgodovini aktivirala direktivo o začasni zaščiti. S tem je ukrajinskim beguncem zagotovila pravice v EU, vključno z dovoljenjem za prebivanje ter dostopom do trga dela, stanovanj, zdravstvene oskrbe in, kar je bistvenega pomena, šolanja za otroke. 

Države članice EU so odprle svoje domove in srca milijonom ukrajinskih vojnih beguncev ter zagotovile začasno zaščito približno štirim milijonom ljudi. 

V številkah

Zahvaljujoč EU in drugim donatorjem

Podpora beguncem, ki bežijo pred vojno

S pobudama CARE (kohezijski ukrep za begunce v Evropi in prožna pomoč za ozemlja) je bila v kohezijsko politiko uvedena znatna prožnost, ki omogoča reprogramiranje nedodeljenih sredstev v višini do 17 milijard evrov za obdobje 2014–2020, v podporo ljudem, ki bežijo pred rusko invazijo.

Mehanizem EU na področju civilne zaščite

EU je z aktivacijo mehanizma EU na področju civilne zaščite učinkovito usmerila pomoč iz vseh 27 držav EU ter Islandije, Severne Makedonije, Norveške, Srbije in Turčije v Ukrajino. 

Solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino so olajšali izvoz kar 49 milijonov ton ukrajinskih kmetijskih proizvodov. Ta izjemno pomemben koridor zagotavlja ne le izvoz kmetijskih proizvodov, temveč tudi uvoz potrebnega blaga. Skupna vrednost trgovine, ki poteka po tem koridorju, se ocenjuje na približno 99 milijard evrov. 

Februarja 2023 sta Komisija in Ukrajina podpisali prelomni pakt, s katerim se Ukrajina pridružuje programu Enotni trg, ki je bil zasnovan za olajšanje dostopa do trga ter spodbujanje ugodnega poslovnega okolja in dolgoročne trajnostne rasti.

Jedrska varnost

Ker Rusija še naprej ogroža civilne jedrske objekte, je EU iz strateške rezerve rescEU Ukrajini zagotovila za več kot 54,8 milijona evrov materialne pomoči na področju jedrske varnosti, na primer za obnovo opreme in laboratorijev.

Energija

V odziv na predrzne napade Rusije na ukrajinsko energetsko infrastrukturo so bili hitro sprejeti nujni ukrepi. Že na začetku vojne je EU naredila odločilen korak k stabilizaciji elektroenergetskih sistemov Ukrajine in Moldavije ter sinhronizirala njuni električni omrežji z evropskim celinskim omrežjem.

Telekomunikacije

Evropska komisija je z uspešnimi pogajanji z evropskimi in ukrajinskimi telekomunikacijskimi operaterji dosegla, da se ukrajinskim beguncem za obdobje treh mesecev omogoči uporaba mobilnih telefonov z minimalnimi stroški gostovanja ali brez stroškov gostovanja. Poleg zagotovitve cenovno dostopnega gostovanja je EU Ukrajincem in Ukrajinkam, ki so iskali pribežališče, razdelila 2,5 milijona kartic SIM ter vzpostavila dostopne točke Wi-Fi na mejnih prehodih in v zatočiščih.

Ukrajini pomagamo pri obrambi

Evropski mirovni instrument je s sredstvi v višini 5,6 milijarde evrov omogočil dobavo tankov, helikopterjev, sistemov zračne obrambe, izstrelkov in streliva.

Misija EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini je usposobila več kot 25 000 ukrajinskih vojakov. Na dobri poti smo, da dosežemo cilj in do konca leta v celoti usposobimo 30 000 ukrajinskih vojakov.

Julija 2023 je začel veljati akt v podporo proizvodnji streliva (ASAP). Ta uredba vključuje posebne ciljno usmerjene ukrepe za povečanje proizvodnje in zagotovitev zanesljive oskrbe s strelivom v Evropi.

EU je okrepila kibernetsko odpornost Ukrajine z naložbami v višini 10 milijonov evrov v opremo, programsko opremo in druge oblike podpore.

Urad ukrajinskega generalnega državnega tožilca trenutno preiskuje več kot 100 000 primerov domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki veljajo za najhujše kršitve mednarodnega prava. Glede na vse večje število dokazov je EU odločena v svoji podpori preiskavam in pregonu teh kaznivih dejanj

EU je Mednarodnemu kazenskemu sodišču namenila 7,5 milijona evrov za pomoč pri preiskavah ruskih vojnih zločinov. Komisija je podprla tudi ustanovitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini. Center, ki je začel delovati julija 2023, podpira in krepi tekoče in prihodnje preiskave kaznivega dejanja agresije ter prispeva k izmenjavi in analizi dokaznega gradiva, zbranega od začetka ruske agresije.

EU sprejela 11 učinkovitih svežnjev sankcij proti Rusiji

Te sankcije so zadele samo srce ruskega gospodarstva, ga prikrajšale za ključne tehnologije in trge ter resno oslabile sposobnost Kremlja za financiranje in vodenje vojne. 

EU je sprejela tudi sankcije proti Belorusiji v odziv na njeno vpletenost v invazijo na Ukrajino. Sankcije so bile sprejete tudi proti Iranu zaradi proizvodnje in dobave dronov, ki se uporabljajo v napadu na Ukrajino. EU je ravno tako uveljavila strogo klavzulo o preprečevanju izogibanja, ki državljanom ali podjetjem EU prepoveduje zavestno in namerno izogibanje sankcijam.

Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji. Ta zaveza je bila potrjena na prvem srečanju kolegija in vlade Ukrajine ter na vrhu EU-Ukrajina februarja 2023. Ukrajini je bil pod pogojem, da izvede ključne reforme, junija 2022 podeljen status države kandidatke. Ukrajina je napredovala pri potrebnih reformnih ukrepih, začrtanih v mnenju Komisije o njeni prošnji za članstvo v EU. 

Čeprav se vojna še ni končala, je EU že začela oblikovati temelje za obnovo Ukrajine, začela pa so se tudi prizadevanja na mednarodni ravni. 

Pretresi zaradi Putinove vojne agresije so takoj dosegli naših šest partneric z Zahodnega Balkana. Zahodnemu Balkanu smo ponudili povsem enake solidarnostne ukrepe, kot smo jih sprejeli v Uniji. Decembra 2022 smo bili priča zgodovinskemu vrhu EU-Zahodni Balkan, ki je prvič doslej potekal v sami regiji. Predsednica Ursula von der Leyen je junija 2023 predstavila nov načrt rasti za Zahodni Balkan. 

Okrepilo se je tudi obrambno sodelovanje na ravni EU. Danski volivci in volivke so na referendumu 1. junija 2022 podprli pristop Danske k skupni varnostni in obrambni politiki EU, s čimer se je končalo 30-letno izvzetje Danske iz obrambnega sodelovanja EU. 

Komisija je leta 2021 vzpostavila Evropski obrambni sklad, ki ga od takrat tudi uspešno izvaja. Projekti so doslej prejeli več kot 3 milijarde evrov – gre za naložbe v obrambne tehnologije in sisteme prihodnosti. Leta 2023 bo sklad zagotovil dodatnih 1,2 milijarde evrov za projekte na ključnih področjih obrambe, kot so spremljanje razmer v vesolju, boj proti hiperzvočnim izstrelkom in razvoj prototipa evropske patruljne korvete. 

^{Izjava o omejitvi odgovornosti: podatki na tej strani so bili nazadnje posodobljeni 8. septembra 2023.}