Naš odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini je bil jasen – in pri njem moramo ostati.
Naša prizadevanja za pravičen mir:
- zagotavljamo pomoč in podporo ukrajinskemu prebivalstvu
- pomagamo ohranjati kritično infrastrukturo v Ukrajini
- solidarnost z Ukrajino, pri čemer v celoti izkoriščamo gospodarsko in finančno moč EU
- Ukrajini pomagamo pri obrambi, ji dobavljamo vojaško opremo in usposabljamo ukrajinske vojake
- prizadevamo si za to, da bo Rusija odgovarjala za svoja dejanja, in uvajamo sankcije za oslabitev ruskega vojnega stroja
- Ukrajino podpiramo pri obnovi in reformah na evropski poti
Zagotavljamo pomoč in podporo ukrajinskemu prebivalstvu
4. marca 2022, komaj nekaj dni po začetku ruske invazije, je EU prvič v zgodovini aktivirala direktivo o začasni zaščiti. S tem je ukrajinskim beguncem zagotovila pravice v EU, vključno z dovoljenjem za prebivanje ter dostopom do trga dela, stanovanj, zdravstvene oskrbe in, kar je bistvenega pomena, šolanja za otroke.
Države članice EU so odprle svoje domove in srca milijonom ukrajinskih vojnih beguncev ter zagotovile začasno zaščito približno štirim milijonom ljudi.
- V Ukrajini je notranje razseljenih več kot pet milijonov ljudi
- V EU je varno zatočišče našlo skoraj 20 % ukrajinskih otrok
Od januarja 2023:
- je 2,9 milijona ljudi prejelo denarno pomoč
- so več kot štirje milijoni ljudi prejeli podporo pri preskrbi s hrano
- so bile 1,1 milijona ljudem ponujene storitve kritične zaščite
- je bilo 5,6 milijona ljudi deležnih zdravstvene oskrbe ali opreme
- je skoraj 3,3 milijona ljudi ponovno dobilo dostop do čiste vode ter osnovnih higienskih in sanitarnih storitev
Podpora beguncem, ki bežijo pred vojno
S pobudama CARE (kohezijski ukrep za begunce v Evropi in prožna pomoč za ozemlja) je bila v kohezijsko politiko uvedena znatna prožnost, ki omogoča reprogramiranje nedodeljenih sredstev v višini do 17 milijard evrov za obdobje 2014–2020, v podporo ljudem, ki bežijo pred rusko invazijo.
Mehanizem EU na področju civilne zaščite
EU je z aktivacijo mehanizma EU na področju civilne zaščite učinkovito usmerila pomoč iz vseh 27 držav EU ter Islandije, Severne Makedonije, Norveške, Srbije in Turčije v Ukrajino.
- Uspešno izvedenih več kot 2 500 medicinskih evakuacij
- Dostavljenih več kot 94 000 ton pomoči v naravi v vrednosti več kot 760 milijonov evrov
V celoti izkoriščamo gospodarsko in finančno moč EU
Solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino so olajšali izvoz kar 49 milijonov ton ukrajinskih kmetijskih proizvodov. Ta izjemno pomemben koridor zagotavlja ne le izvoz kmetijskih proizvodov, temveč tudi uvoz potrebnega blaga. Skupna vrednost trgovine, ki poteka po tem koridorju, se ocenjuje na približno 99 milijard evrov.
Februarja 2023 sta Komisija in Ukrajina podpisali prelomni pakt, s katerim se Ukrajina pridružuje programu Enotni trg, ki je bil zasnovan za olajšanje dostopa do trga ter spodbujanje ugodnega poslovnega okolja in dolgoročne trajnostne rasti.
76 milijard evrov so EU in njene države članice mobilizirale v solidarnosti z Ukrajino in njenim prebivalstvom
38,8 milijarde evrov za okrepitev splošne gospodarske, družbene in finančne odpornosti Ukrajine
20 milijard evrov za ukrepe vojaške pomoči v podporo ukrajinskim oboroženim silam
- 2023
EU je Ukrajini namenila sveženj podpore v vrednosti do 18 milijard evrov v obliki zelo ugodnih posojil. Po zaslugi te podpore lahko Ukrajina še naprej izplačuje plače in pokojnine ter ohranja delovanje osnovnih javnih storitev, kot so bolnišnice, šole in stanovanja za premeščene osebe. S to podporo se tudi zagotavlja makroekonomska stabilnost in obnavlja uničena kritična infrastruktura.
- 2022
EU je v Ukrajino usmerila makrofinančno pomoč v višini 7,2 milijarde evrov za zagotovitev neprekinjenega delovanja vladnih služb in javnih storitev v državi.
Ohranjanje kritične infrastrukture
Jedrska varnost
Ker Rusija še naprej ogroža civilne jedrske objekte, je EU iz strateške rezerve rescEU Ukrajini zagotovila za več kot 54,8 milijona evrov materialne pomoči na področju jedrske varnosti, na primer za obnovo opreme in laboratorijev.
Energija
V odziv na predrzne napade Rusije na ukrajinsko energetsko infrastrukturo so bili hitro sprejeti nujni ukrepi. Že na začetku vojne je EU naredila odločilen korak k stabilizaciji elektroenergetskih sistemov Ukrajine in Moldavije ter sinhronizirala njuni električni omrežji z evropskim celinskim omrežjem.
Telekomunikacije
Evropska komisija je z uspešnimi pogajanji z evropskimi in ukrajinskimi telekomunikacijskimi operaterji dosegla, da se ukrajinskim beguncem za obdobje treh mesecev omogoči uporaba mobilnih telefonov z minimalnimi stroški gostovanja ali brez stroškov gostovanja. Poleg zagotovitve cenovno dostopnega gostovanja je EU Ukrajincem in Ukrajinkam, ki so iskali pribežališče, razdelila 2,5 milijona kartic SIM ter vzpostavila dostopne točke Wi-Fi na mejnih prehodih in v zatočiščih.
Evropski mirovni instrument je s sredstvi v višini 5,6 milijarde evrov omogočil dobavo tankov, helikopterjev, sistemov zračne obrambe, izstrelkov in streliva.
Misija EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini je usposobila več kot 25 000 ukrajinskih vojakov. Na dobri poti smo, da dosežemo cilj in do konca leta v celoti usposobimo 30 000 ukrajinskih vojakov.
Julija 2023 je začel veljati akt v podporo proizvodnji streliva (ASAP). Ta uredba vključuje posebne ciljno usmerjene ukrepe za povečanje proizvodnje in zagotovitev zanesljive oskrbe s strelivom v Evropi.
EU je okrepila kibernetsko odpornost Ukrajine z naložbami v višini 10 milijonov evrov v opremo, programsko opremo in druge oblike podpore.
Prizadevamo si, da bo Rusija odgovarjala za svoja dejanja
Urad ukrajinskega generalnega državnega tožilca trenutno preiskuje več kot 100 000 primerov domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki veljajo za najhujše kršitve mednarodnega prava. Glede na vse večje število dokazov je EU odločena v svoji podpori preiskavam in pregonu teh kaznivih dejanj
EU je Mednarodnemu kazenskemu sodišču namenila 7,5 milijona evrov za pomoč pri preiskavah ruskih vojnih zločinov. Komisija je podprla tudi ustanovitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini. Center, ki je začel delovati julija 2023, podpira in krepi tekoče in prihodnje preiskave kaznivega dejanja agresije ter prispeva k izmenjavi in analizi dokaznega gradiva, zbranega od začetka ruske agresije.
Prostovoljec Konstantin Gudauskas, sin litovskega očeta in kazahstanske matere, je uporabil svoj kazahstanski potni list in potoval prek ozemelj v Ukrajini, ki jih je zasedla Rusija, ter pomagal rešiti več kot 200 ljudi v Kijevu, zlasti v Buči. V Ukrajini so ga poimenovali „Angel iz Buče“.
Uvedba sankcij za oslabitev ruskega vojnega stroja
EU sprejela 11 učinkovitih svežnjev sankcij proti Rusiji
Te sankcije so zadele samo srce ruskega gospodarstva, ga prikrajšale za ključne tehnologije in trge ter resno oslabile sposobnost Kremlja za financiranje in vodenje vojne.
- EU je sankcionirala skoraj 1 800 posameznikov in subjektov
- V EU je zamrznjenih več kot 24 milijard evrov sredstev v lasti ruskih posameznikov
- Za približno 70 % sredstev ruskega bančnega sistema veljajo stroge sankcije
- Več kot 200 milijard evrov sredstev ruske centralne banke, ki so bila imobilizirana v EU
EU je sprejela tudi sankcije proti Belorusiji v odziv na njeno vpletenost v invazijo na Ukrajino. Sankcije so bile sprejete tudi proti Iranu zaradi proizvodnje in dobave dronov, ki se uporabljajo v napadu na Ukrajino. EU je ravno tako uveljavila strogo klavzulo o preprečevanju izogibanja, ki državljanom ali podjetjem EU prepoveduje zavestno in namerno izogibanje sankcijam.
Obnova Ukrajine in njena evropska pot
Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji. Ta zaveza je bila potrjena na prvem srečanju kolegija in vlade Ukrajine ter na vrhu EU-Ukrajina februarja 2023. Ukrajini je bil pod pogojem, da izvede ključne reforme, junija 2022 podeljen status države kandidatke. Ukrajina je napredovala pri potrebnih reformnih ukrepih, začrtanih v mnenju Komisije o njeni prošnji za članstvo v EU.
Čeprav se vojna še ni končala, je EU že začela oblikovati temelje za obnovo Ukrajine, začela pa so se tudi prizadevanja na mednarodni ravni.
- Več kot 2 800 izobraževalnih ustanov je bilo poškodovanih ali uničenih
- EU je namenila 100 milijonov evrov za obnovo poškodovanih šol
- 11 držav članic EU je v okviru kampanje Šolski avtobusi za Ukrajino doniralo 14 milijonov evrov, dodatno podporo in 300 avtobusov za varen prevoz ukrajinskih otrok v šolo
- Ruska agresija je prizadela 5,7 milijona šoloobveznih otrok
- Junij 2023
Predlagan je bil instrument za Ukrajino v vrednosti do 50 milijard evrov v okviru proračuna EU, načrtovan za obdobje 2024–2027 v odziv na takojšnje potrebe po okrevanju in srednjeročna prizadevanja za modernizacijo, da bo Ukrajina lahko izvedla ključne reforme na poti pristopa k EU
- Januar 2023
Vzpostavljena je bila multilateralna platforma za usklajevanje med donatorji, da bi se olajšalo usklajevanje med mednarodnimi donatorji in finančnimi organizacijami ter da bi se podpora zagotavljala usklajeno, pregledno in odgovorno.
- Oktober 2022
Komisija in Nemčija kot takrat predsedujoča skupine G7 sta v Berlinu soorganizirali mednarodno strokovno konferenco o okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine.
Hrvaški strokovnjaki za odstranjevanje min svoje znanje že delijo s strokovnjaki iz Ukrajine. Hrvaška je edina država članica EU, ki še vedno odstranjuje mine s svojega ozemlja, ki so zapuščina vojne iz 90. let prejšnjega stoletja. EU jo do leta 2027 pri tem podpira s 120 milijoni evrov. Zaradi bolečih vojnih izkušenj ima Hrvaška neprecenljivo znanje, s katerim lahko Ukrajini pomaga pri okrevanju in obnovi.
Začenjamo novo fazo enotnosti naše celine
Pretresi zaradi Putinove vojne agresije so takoj dosegli naših šest partneric z Zahodnega Balkana. Zahodnemu Balkanu smo ponudili povsem enake solidarnostne ukrepe, kot smo jih sprejeli v Uniji. Decembra 2022 smo bili priča zgodovinskemu vrhu EU-Zahodni Balkan, ki je prvič doslej potekal v sami regiji. Predsednica Ursula von der Leyen je junija 2023 predstavila nov načrt rasti za Zahodni Balkan.
Krepimo evropsko obrambo
Zaradi stalne in očitne grožnje, ki jo predstavlja Rusija, je s podpisom skupne izjave o sodelovanju med EU in Natom januarja 2023 strateško partnerstvo med EU in Natom doseglo novo raven sodelovanja.
Po zaključku pristopnih razprav sta Finska in Švedska 5. julija 2022 podpisali protokola o pristopu k Natu. 4. aprila 2023 se je Finska uradno pridružila Natu kot 31. država članica.
Okrepilo se je tudi obrambno sodelovanje na ravni EU. Danski volivci in volivke so na referendumu 1. junija 2022 podprli pristop Danske k skupni varnostni in obrambni politiki EU, s čimer se je končalo 30-letno izvzetje Danske iz obrambnega sodelovanja EU.
Komisija je leta 2021 vzpostavila Evropski obrambni sklad, ki ga od takrat tudi uspešno izvaja. Projekti so doslej prejeli več kot 3 milijarde evrov – gre za naložbe v obrambne tehnologije in sisteme prihodnosti. Leta 2023 bo sklad zagotovil dodatnih 1,2 milijarde evrov za projekte na ključnih področjih obrambe, kot so spremljanje razmer v vesolju, boj proti hiperzvočnim izstrelkom in razvoj prototipa evropske patruljne korvete.
