Pandemija koronavirusa je močno posegla v življenja milijonov ljudi po svetu. Zaradi izjemnega obsega krize smo lahko samo kot Unija zagotovili ustrezen odziv za naše državljane in državljanke in bili vodilni v mednarodnih solidarnostnih prizadevanjih za zagotovitev varnih cepiv v vseh delih sveta.
Evropska komisija se je s pandemijo spoprijela na treh področjih:
- Prizadevali smo si za zajezitev širjenja koronavirusa z zagotavljanjem cepiv čim večjemu številu ljudi.
- Na ekonomski šok smo se odzvali z načrtom za okrevanje brez primere.
- Nadaljevali smo prizadevanja za zeleni in digitalni prehod.
Časovnica odobritve: varna in učinkovita cepiva proti COVID-19
- 21. december 2020BioNTech-Pfizer
- 6. januar 2021Moderna
- 29. januar 2021AstraZeneca
- 11. marec 2021Johnson & Johnson
- 20. december 2021Novavax
- 24. junij 2022Valneva
Hiter odziv na virus
V zgodnji fazi pandemije je Komisija v imenu držav članic s posameznimi proizvajalci cepiv sklenila vnaprejšnje dogovore o nabavi. Zahvaljujoč tej daljnovidnosti in zmožnosti, da zagotovi dobavo cepiv, je Evropa ukrotila najhujšo pandemijo stoletja.
Kako nam je to uspelo?
Komisija je del stroškov proizvajalcev cepiv financirala iz 2,7 milijarde evrov vrednega instrumenta za nujno pomoč. V zameno je Komisija zagotovila dogovorjeno število cepiv, rok za dobavo in ceno. S tem je prispevala k razvoju in proizvodnji varnih in učinkovitih cepiv v rekordnem času.
V primeru novih različic bo imela EU, če bo do jeseni 2022 odobreno prilagojeno cepivo, dostop do dobave prilagojenih cepiv podjetij BioNTech-Pfizer in Moderna.
Za varovanje zdravja državljank in državljanov je potrebno tudi zdravljenje. Bolniki s COVID-19 potrebujejo zdravljenje za bolj proti bolezni, zmanjšanje verjetnosti hospitalizacije in preprečevanje smrti. Strategija EU za terapevtike proti COVID-19 podpira razvoj in razpoložljivost zdravil, tudi za bolnike, ki okrevajo po COVID-19.
Komisija je oktobra 2021 pripravila portfelj desetih potencialnih terapevtikov proti COVID-19. Do maja 2022 je bilo odobrenih osem terapevtikov za COVID-19. S proizvajalci je bilo sklenjenih tudi več pogodb o skupnem javnem naročilu za zdravila proti COVID-19, da bi se državam članicam olajšal dostop do zdravljenja te bolezni.
Globalno sodelovanje in solidarnost
EU je že od začetka pandemije zavezana mednarodnemu sodelovanju v boju proti pandemiji. EU je največja posamezna dobaviteljica cepiv proti COVID-19 na svetu in ena od vodilnih donatork v okviru COVAX, svetovne pobude za pravičen dostop do cepiv proti COVID-19.
- EU se je februarja 2022 na vrhu EU-Afriška unija zavezala, da bo namenila 425 milijonov evrov za pospešitev cepljenja v Afriki.
- Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je maja 2022 na drugem svetovnem vrhu o COVID-19 napovedala prispevek v višini 450 milijonov evrov za Globalni sklad za pripravljenost na pandemijo.
- Na regionalni ravni EU s svojim strokovnim znanjem podpira začetek delovanja Afriške agencije za zdravila. Na nacionalni ravni je poudarek na povečanju proizvodnih zmogljivosti in ustvarjanju pravega okolja za naložbe.
EU je poleg tega na čelu prizadevanj v zvezi z globalnim trgovinskim odzivom na pandemijo. Na 12. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije junija 2022 so se članice dogovorile o opustitvi izvajanja določenih obveznosti intelektualne lastnine v zvezi s cepivi proti COVID-19.
To je prva pandemija, s katero smo se spoprijeli v digitalni dobi. Digitalno COVID potrdilo EU je hitro postalo standard na svetovni ravni. Ta sistem, ki je bil sprejet junija 2021, določa skupni okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje potrdil o cepljenju, opravljenem testu ali prebolelosti COVID-19, da bi se olajšalo prosto gibanje. Od začetka uporabe je bilo po vsej EU izdanih več kot 2 milijarde potrdil.
Digitalno COVID potrdilo EU pomeni ključno inovacijo v odzivu Evrope in je hitro postalo svetovni standard, ki je prispeval k ponovni vzpostavitvi varnih mednarodnih potovanj. Od avgusta 2022 ga lahko za mednarodna potovanja uporablja več kot 1,6 milijarde ljudi po vsem svetu.
EU je razvila svetovni standard, saj se je sistemu poleg 27 držav članic EU pridružilo tudi 48 držav in ozemelj na petih celinah.
Leta 2020 se je 6-letni Adam King z Irske, ki trpi zaradi bolezni krhkih kosti, odločil po vsem svetu poslati virtualni objem kot simbol upanja med pandemijo koronavirusa. Njegova zamisel je zaobšla svet ter pripomogla h kolektivnemu zdravljenju.
Poleg digitalnega COVID potrdila EU je Komisija vzpostavila tudi spletno in mobilno aplikacijo Re-open EU, s pomočjo katere lahko evropski državljani in državljanke poiščejo najnovejše informacije o potovanjih in zdravstvenih ukrepih v evropskih državah, ki so na voljo v 24 jezikih.
Za zagotovitev čezmejne izmenjave informacij med nacionalnimi mobilnimi aplikacijami za sledenje stikom je Komisija vzpostavila sistem EU za zagotavljanje interoperabilnosti aplikacij. Do jeseni 2021 si je že 19 držav članic prek evropskega združevalnega prehoda izmenjevalo informacije o tveganih stikih, njihove nacionalne aplikacije pa so beležile več kot 70 milijonov prenosov.
Zaradi izgube biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb lahko virusi lažje preskočijo z živali na ljudi. V primeru nove pandemije morajo biti vse države članice enako pripravljene in odzivne, zato je Komisija postavila temelje za evropsko zdravstveno unijo.
Oblikovanje trdne evropske zdravstvene unije bo omogočilo:
- varovanje zdravja državljanov EU
- da bodo EU in njene države članice pripravljene na preprečevanje in obvladovanje morebitnih prihodnjih pandemij
- okrepitev odpornosti evropskih zdravstvenih sistemov
Novi organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) prispeva k razvoju, proizvodnji in ustvarjanju zalog zdravil, cepiv in drugih zdravstvenih protiukrepov (npr. osebna zaščitna oprema).
Organ HERA je od začetka delovanja:
- ustanovil strokovno skupino za različice COVID-19, ki spremlja mutacije koronavirusa
- opravil nakupe cepiv proti opičjim kozam
- vzpostavil EU FAB – mrežo stalno pripravljenih zmogljivosti za proizvodnjo cepiv in zdravil
- začel ustvarjati zaloge opreme in zdravil za primere kemičnih in jedrskih groženj
V Estoniji je Johanna-Maria Lehtme ustanovila nevladno organizacijo „Slava Ukraini“, ki je v Ukrajino dostavila več kot 60 reševalnih vozil, napolnjenih z medicinsko opremo in drugo pomočjo, potrebno za reševanje življenj.
Pandemija še vedno močno vpliva na paciente, zdravstveno osebje ter zdravstvene sisteme v EU. Program EU za zdravje je bil zasnovan z namenom, da bi presegel odzivanje na krize in obravnaval odpornost zdravstvenih sistemov. Program na podlagi izkušenj, pridobljenih med pandemijo, namenja 5,3 milijarde evrov za krepitev zdravstvenih sistemov držav članic.
Evropska strategija za zdravila, sprejeta novembra 2020, predstavlja konkretne pobude za zagotovitev dostopa do varnih, visokokakovostnih in cenovno dostopnih zdravil za paciente ter za obravnavanje neizpolnjenih zdravstvenih potreb. Cilj strategije je med drugim povečati zanesljivost dobav, odpraviti pomanjkanje zdravil in spodbujati strateško avtonomijo EU. Marca 2022 je bil mandat Evropske agencije za zdravila okrepljen za boljše spremljanje in zmanjševanje tveganja pred pomanjkanjem kritičnih zdravil.
Komisija je z novim evropskim zdravstvenim podatkovnim prostorom naredila prelomni korak k digitalnemu zdravstvenemu varstvu v EU. Komisija opolnomoča državljanke in državljane, saj jim zagotavlja popoln nadzor nad njihovimi zdravstvenimi podatki ter omogoča boljše zdravstveno varstvo. Spodbujal bo tudi resničen evropski enotni trg za digitalne zdravstvene storitve in proizvode, saj bo zagotavljal okvir za uporabo zdravstvenih podatkov za raziskave, inovacije, oblikovanje politik in regulativne dejavnosti. To bo neprecenljivo za znanstvenike, raziskovalce, inovatorje in oblikovalce politik pri razvoju inovativnih zdravljenj, ki rešujejo življenja.
Na podlagi izkušenj, pridobljenih med pandemijo, in doslej sprejetih ukrepov je EU zdaj v močnejšem položaju kot kdaj koli prej za boj proti prihodnjim zdravstvenim krizam.
