Socialna pravičnost mora biti v središču zelenega in digitalnega prehoda. To pomeni, da je treba obravnavati socialne in gospodarske posledice teh prehodov ter se še posebej osredotočiti na regije, panoge in delavce, ki se bodo morali spoprijeti z neizogibnimi izzivi teh posledic.
Komisija Ursule von der Leyen je zato vzpostavila mehanizem za pravični prehod, ki je ključno orodje EU za zagotovitev, da bo prehod potekal na pravičen način. Mehanizem bo do leta 2027 za ciljno usmerjeno podporo mobiliziral do 55 milijard evrov.
Kljub zapletenim razmeram zaradi pandemije in ruske vojne proti Ukrajini je EU uspela ohraniti delovna mesta. To je dosegla zahvaljujoč kombinaciji kratkoročne prožnosti in dolgoročne vizije, ki je zajeta v programu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE).
Instrument SURE je delodajalcem pomagal, da so z izplačevanjem plač v času omejitev gibanja lahko obdržali zaposlene. V letu 2021 je instrument še naprej ščitil delovna mesta, hkrati pa je postavil temelje za trdno okrevanje gospodarstva.
Dodatna orodja za vključujoče okrevanje gospodarstva
NextGenerationEU je instrument za okrevanje s sredstvi v višini 800 milijard evrov, ki bo pomagal odpraviti neposredno gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Podpira podjetja in njihov razvoj, krepi zdravstvene sisteme, financira programe usposabljanja in sheme zaposlovanja ter zagotavlja šolsko opremo in materialno pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Eden najobsežnejših programov v okviru novega instrumenta Next Generation EU je REACT-EU, ki podpira okrevanje v EU s spodbujanjem rasti v manj razvitih regijah.
Tudi državna pomoč je bila pomemben del gospodarskega odziva Komisije na pandemijo. Komisija je od začetka krize odobrila skoraj 1 010 nacionalnih ukrepov v skupni vrednosti približno 3,2 bilijona evrov. Začasni okvir za ukrepe državne pomoči ob izbruhu COVID-19 je bil do 30. junija 2022 postopoma ukinjen.
Komisija je novembra 2021 sprejela sporočilo o politiki konkurence, primerni za spopadanje z novimi izzivi, ki poudarja pomembno vlogo te politike na poti Evrope k okrevanju, zelenemu in digitalnemu prehodu ter oblikovanju odpornega enotnega trga.
Nenazadnje je močno socialno tržno gospodarstvo, ki na prvo mesto postavlja dobrobit ljudi, najodpornejši model za tehnološko usmerjen svet po pandemiji. Zato je bil marca 2021 sprejet akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, v katerem so predlagani trije ambiciozni krovni cilji EU za leto 2030.
V Varšavi je skupina ljudi odprla trgovino „Pulawska 20“ za zbiranje in brezplačno dostavo hrane, kozmetičnih izdelkov in oblačil ukrajinskim beguncem ter notranje razseljenim osebam.
Evropski program znanj in spretnosti je petletni načrt za pomoč posameznikom in podjetjem, da izpopolnijo obstoječa znanja in spretnosti ter razvijejo nova, zapolnijo prazna delovna mesta in so uspešni v bolj zelenem, bolj digitalnem gospodarstvu. Pakt, ki se je začel izvajati novembra 2020, združuje podjetja, delavce, lokalne organe, socialne partnerje, ponudnike usposabljanja in zavode za zaposlovanje, da bi identificirali znanja in spretnosti, ki bodo potrebni v različnih sektorjih, ter sprejeli zaveze za prekvalifikacijo delavcev. Pakt je doslej podpisalo več kot 600 organizacij, ki so se zavezale, da bodo pomagale pri strokovnem izpopolnjevanju 1,5 milijona ljudi.
Svet je junija 2022 sprejel priporočila o individualnih učnih računih in mikrokvalifikacijah. Da bi Evropa ostala v svetovnem vrhu na področju izobraževanja, je Komisija sprejela evropsko strategijo za univerze, ki bo s širšim in tesnejšim nadnacionalnim sodelovanjem močno izboljšala konkurenčnost naših visokošolskih sistemov.
Evropski parlament in Svet sta junija 2022 dosegla zgodovinski dogovor o direktivi o ustreznih minimalnih plačah, ki ga je Komisija predlagala oktobra 2020. Ta akt je že od začetka prednostna naloga Komisije Ursule von der Leyen in bo pomagal izboljšati ustreznost minimalnih plač ter povečati dostop delavcev in delavk do zaščite, ki jo zagotavlja minimalna plača po vsej EU.
Za zaščito delavcev pred novimi izzivi, povezanimi z digitalizacijo v svetu dela, je Komisija decembra 2021 predlagala direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu.
Cilj predloga je zagotoviti, da se osebam, ki delajo prek digitalnih platform dela, dodeli pravni zaposlitveni status, ki ustreza njihovi dejanski ureditvi dela, ter da lahko uživajo pravice delavcev in socialne ugodnosti, do katerih so upravičeni.
Ko je Rusija napadla Ukrajino, se je romunska poslovna skupnost povezala in zagnala platformo jobs4ukr.com za pomoč ukrajinskim beguncem in begunkam pri iskanju zaposlitve v EU.
