Pandemija koronavirusa je pokazala, kako velike so koristi digitalizacije v našem vsakdanjiku in zakaj je digitalni prehod Evrope, ki je osredotočen na človeka, prava pot naprej. Ta prehod je temelj štirih stebrov evropskega digitalnega desetletja:
- opolnomočenje državljank in državljanov z digitalnimi znanji in spretnostmi
- digitalizacija podjetij
- digitalizacija javnih storitev
- ter krepitev digitalne infrastrukture
Ohranjanje čezmejnih stikov s prijatelji in družino mora biti pravica, ne privilegij. Komisija je zato januarja 2022 predlagala osnutek evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih. Ta predlog sledi številnim pomembnim zakonodajnim aktom EU, ki ustvarjajo varnejši in svobodnejši digitalni prostor v Evropi in zunaj nje, s ciljem varovanja naših temeljnih pravic in podatkov.
Komisija je aprila 2021 objavila dolgo pričakovani osnutek akta o umetni inteligenci. Ta akt je najbolj daljnoviden poskus na svetu glede regulacije tehnologij umetne inteligence, saj določa na tveganju temelječi medsektorski regulativni pristop za uporabo sistemov umetne inteligence v EU in na njenem enotnem trgu.
Komisija želi uskladiti pravila o umetni inteligenci po vsej EU in tako zagotoviti pravno varnost, spodbuditi naložbe in inovacije na področju umetne inteligence ter vzpostaviti zaupanje javnosti v to, da se sistemi umetne inteligence uporabljajo na način, ki spoštuje evropske vrednote in temeljne pravice.
S predlogom Komisije za akt o upravljanju podatkov, o katerem sta se Evropski parlament in Svet dogovorila jeseni 2021, se povečuje zaupanje v souporabo podatkov. Februarja 2022 je bil ta akt dopolnjen s predlogom akta o podatkih, ki določa nova pravila o tem, kdo lahko podatke, ki se v EU ustvarijo v vseh gospodarskih sektorjih, uporablja in do njih dostopa. Komisija vzpostavlja tudi skupne evropske podatkovne prostore na strateških področjih, ki vključujejo zasebne in javne akterje.
Marca 2022 je EU dosegla mejnik z dogovorom o aktu o digitalnih trgih, ki ureja dejavnosti velikih digitalnih platform ali t. i. „vratarjev“, da bi zagotovili odprtost in pravičnost evropskega enotnega digitalnega trga.
Za te vratarje bodo veljale številne jasno opredeljene obveznosti in prepovedi, ki velikim digitalnim podjetjem preprečujejo zlorabo tržne moči in novim akterjem omogočajo vstop na trg. Z aktom o digitalnih trgih bo Komisija kot prva na svetu izvrševala predpise o trgu velikih tehnoloških podjetij, s katerimi bodo regulirane najrazličnejše prakse in digitalne storitve.
Aprila 2022 je bil dosežen še en prelomni dogovor o aktu o digitalnih storitvah, ki je na področju digitalne regulacije prvi tak akt na svetu. Ta akt sledi načelu, da bi moralo biti vse, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu: zelo velike spletne platforme in iskalniki bodo morali zaščititi svoje uporabnike pred nezakonitimi vsebinami, blagom in storitvami. Poleg tega bodo morali spletne platforme in iskalniki oceniti in ublažiti širšo škodo, ki jo njihove dejavnosti in algoritmi lahko pomenijo za temeljne pravice, dobrobit otrok in državljansko razpravo.
Akt o digitalnih trgih in akt o digitalnih storitvah bosta začela veljati letos in se začela uporabljati leta 2023.
Predlog za evropski akt o čipih, ki ga je Komisija sprejela februarja 2022, je eden vodilnih projektov za digitalno preobrazbo EU.
Brez čipov ni digitalne prihodnosti. Čipi so v naših telefonih, računalnikih, avtomobilih, medicinskih pripomočkih in vseh povezanih napravah.
Še vedno prisotne motnje v dobavnih verigah, ki jih je povzročila pandemija, so povečale potrebo po naložbah: Evropa se mora vrniti na vodilno mesto pri zasnovi in proizvodnji polprevodnikov.
Komisija in Evropska centralna banka sta se januarja 2021 dogovorili, da bosta skupaj preučili različne možnosti zasnove in povezane regulativne posledice digitalnega evra. Digitalna oblika denarja centralne banke bi potrošnikom in podjetjem omogočila večjo izbiro v primerih, ko fizičnega denarja ni mogoče uporabiti. Digitalni evro bi lahko dopolnjeval gotovino in se odzival na nove plačilne potrebe po vsem svetu.
Da bi ohranili finančno stabilnost, hkrati pa omogočili inovacije v sektorju, je EU postala prvi regulator na svetu, ki svoje državljane in državljanke ščiti pred nekaterimi tveganji, povezanimi z naložbami v kriptosredstva. Sozakonodajalca EU sta junija 2022 dosegla ključni dogovor o predlagani uredbi Komisije o kriptosredstvih.
Vesoljski program EU že zagotavlja dragocene podatke in storitve za najrazličnejše vsakodnevne uporabe, na primer za podporo pri navigaciji v komercialnem prevozu in za osebne potrebe, preciznem kmetovanju in rešitvah za podnebne spremembe. Evropska komisija je februarja 2022 predlagala tudi dve novi vodilni pobudi za spodbujanje satelitske varne povezljivosti in upravljanja vesoljskega prometa.
Svet EU-ZDA za trgovino in tehnologijo, ustanovljen junija 2021, je učinkovita platformo za usklajevanje pristopov in poglobitev sodelovanja pri ključnih digitalnih, tehnoloških, gospodarskih in trgovinskih vprašanjih.
Napovedane so bile nove pobude o dobavnih verigah, prehranski varnosti, nastajajočih tehnologijah, digitalni infrastrukturi in trgovini. Te pobude bodo:
- dodatno okrepile naše skupne demokratične vrednote in
- čezatlantsko globalno konkurenčnost
- koristile delavcem in družinam na obeh straneh Atlantika ter
- oblikovale globalni digitalni in tehnološki prehod
Evropska unija sodeluje tudi s podobno mislečimi partnerji po vsem svetu, da bi oblikovali globalna pravila na digitalnem področju. V okviru načrtovanja naših notranjih reform nadgrajujemo digitalne odnose s ključnimi partnerji, da bi določili pravila za digitalno trgovino. Na vrhu EU-Japonska maja 2022 je bilo sklenjeno digitalno partnerstvo z Japonsko, podobna pogajanja potekajo tudi s Singapurjem in Južno Korejo.
Program Obzorje Evropa je s sredstvi v višini 95,5 milijarde evrov za obdobje do leta 2027 največji nadnacionalni program za raziskave in inovacije na svetu.
V okviru tega vodilnega programa je Komisija ustanovila Evropski svet za inovacije v podporo revolucionarnim inovacijam v celotnem življenjskem ciklu.
Julija 2022 je bil sprejet novi evropski program za inovacije, ki vključuje pet glavnih vodilnih programov, s pomočjo katerih naj bi EU postala vodilna v svetu na področju visokotehnoloških inovacij.
Od zasebnih institucionalnih vlagateljev bi lahko mobiliziral približno 45 milijard evrov za podporo podjetjem v razširitveni fazi. Poleg tega bo v njegovem okviru vzpostavljen program za usposabljanje milijona posameznic in posameznikov na področju inovacijsko intenzivnih znanj in spretnosti.
Komisija krepi tudi prizadevanja za pionirske projekte zelene tehnologije z vzpostavitvijo novega partnerstva med EU in programom Catalyst, namenjenega spodbujanju in povečanju naložb v evropske projekte z velikim učinkom na področju kritičnih podnebnih tehnologij (zeleni vodik, trajnostna letalska goriva, neposredno zajemanje ogljika iz zraka in dolgoročno shranjevanje energije). Partnerstvo je bilo sklenjeno na konferenci COP26 in bi lahko do leta 2026 mobiliziralo do 840 milijonov evrov sredstev.
